O hrvaški

O Hrvaški Narodni parki Telefonske številke Pomorski prometni predpisi Avtoceste in mostovi

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Republika Hrvaška je evropska parlamentarna država.
Naseljenost: 4.437.460 prebivalcev.
Glavno mesto Zagreb (779.145 prebivalcev) – gospodarsko, prometno, kulturno in akademsko središče države.
Površina: Površina kopnega dela znaša 56.542 km², površina teritorialnega morja pa 31.067 km².
Dolžina morske obale: 5.835 km; od tega 4.058 km pripada obalam otokov, čeri in grebenov.
Hrvaška obala s svojimi 1.185 otoki, čermi in grebeni spada med najbolj razvejane obale. Naseljenih je 50 otokov, največja otoka sta Krk in Cres.
Skupno število svetilnikov, obalnih in luških svetil je 600.
Obalne radijske postaje: Rijeka Radio, Split Radio, Dubrovnik Radio.
Vzdolž obale obstaja preko 350 naravnih luk primernih za bivanje čoln in jaht.
Teritorij Republike Hrvaške obsega 48% kopenske obale in 97 % otoških obal Jadranskega morja.

Na Hrvaškem obstajata dve klimatski coni; v notranjosti prevlada umerjeno celinsko podnebje, deloma tudi planinsko, na področju vzdolž obale pa vlada ugodno mediteransko podnebje z veliko sončnih dni, suha in vroča poletja ter blage in vlažne zime. Povprečna temperatura ob obali: januar, 6-11 °C; avgust, 21-27 °C. Temperatura morja pozimi je 12 °C in okrog 25 °C poleti.

Glavni vetrovi Jadranskega morja:

maestral (severozahodnik)
burja (severovzhodnik)
jugo (jugovzhodnik)

na vrh...

Narodni parki in parki narave na Jadranu

BRIJUNI

Brijunski narodni park sestavlja 14 otokov in otočkov na skupni površini 736 hektarjev. Nahajajo se na jugozahodni obali istrskega polotoka, od katerega jih ločuje Fažanski kanal. Poleg poletnih aktivnosti na plaži otoka Veliki Brijun, je na voljo tudi igranje tenisa, golfa, lokostrelstvo, vožnja s kolesi in električnimi avtomobili ter vožnja s Titovim Cadillacom iz leta 1953. Glavno središče za navtike je luka Veliki Brijun, ki razpolaga s tridesetimi dnevnimi privezi, z možnostjo vodovodnega in električnega priključka. Navtiki morajo svoj prihod prijaviti na recepciji hotela Neptun.

Vstop v narodni park in sidranje je dovoljeno izključno v glavni luki Veliki Brijun in od pred kratkim v zalivu Sv.Nikole na Malem Brijunu; na vseh ostalih območjih narodnega parka sidranje ni dovoljeno.

TELAŠĆICA

Park narave se nahaja na jugovzhodnem delu otoka Dugi otok. Za navtike je vhod v park ob rtu Čuška (iz srednjega kanala) ter z obeh strani otoka Gornja Aba; z jugozahodne strani (z odprtega morja) ob rtu Vidilica ter ob rtu Punta Kadena na otoku Katini. Nadzor območja in plačilo vstopnin opravljajo nadzorniki Parka, ki v popoldanskem času obiščejo sidrišča s službenimi plovili ter hkrati prevzamejo odpadke zasidranih plovil. Boje za sidrišča se nahajajo v uvalah: Sergovica (pri prehodu Mala Proversa), Mir, Tripuljak, Raknić, Kruševica in Kučimul.

Za sidranje ni potrebno posebno doplačilo. Potapljanje in ribolov sta možna s potrebno dokumentacijo, ki jo je moč dobiti pri nadzorniku ali na sedežu nadzorne službe v uvali Mir.

KORNATI

Narodni park v celoti sestavlja 89 otokov, otočkov ter čeri in se nahaja v srednjem delu Jadrana. Uradni vhod v akvatorij NP Kornati so Opat in Proversa. Vsak obiskovalec mora imeti veljavno vstopnico za vsak dan bivanja v parku. Vstopnice je možno kupiti na prodajnih mestih izven parka NP Kornati, v prostorih javne ustanove NP Kornati-Murter, v marinah, charter podjetjih z oznako prodaje vstopnic za NP Kornati na plavajočih recepcijah v samem parku ali na recepcijah na področju parka: luka Žakan na otoku Ravni Žakan in uvala Vruje na otoku Kornat.

Odrejena je stroga zaščita podvodnega sveta in otočkov okrog naslednjih otokov:

Purara, čeri Klint in Volić ter morski pas v oddaljenosti 3 kablov od njihovih obalnih linij,
Mrtovnjak in morski pas v oddaljenosti 1 kabla od njegove obalne linije oziroma od meje Narodnega parka,
Klobučar in morski pas v oddaljenosti 1 kabla od njegove obalne linije oziroma od sredine prehoda med otočkoma Klobučar in Gustac,
Obručan Mali in Veliki in morski pas v oddaljenosti do 1 kabla od njunih obalnih linij oziroma od sredine prehoda med otočkoma Obručan Veliki in Levrnak

Sidranje in prenočevanje je dovoljeno v naslednjih uvalah: Stiniva, Strižnja, Statival, Lupeška, Tomasovac-Suha Punta, Sipnata, Lučica, Kravljačica, Gujak, Smokvica, Ravni Žakan, Vrulje, Lavsa, Opat, Piškera, Anica na Levrnaci.

Športni ribolov je dovoljen samo s posebnimi dovoljenji, ki jih je možno dobiti v prostorih NP Kornati ali na navedenih recepcijah. Samostojno potapljanje je dovoljeno samo preko pooblaščenih agencij, ki organizirajo tovrstno aktivnost.

KRKA

Narodni park obsega večji del toka reke Krke z njenim obalnim delom ter področje med Skradinom in Kninom. S plovilom je možno priti do marine Skradin, od koder so organizirani obiski s plovili narodnega parka.

Vstopnice je možno kupiti na info punktih narodnega parka Krka. Z lastnimi plovili ni možno vstopiti na območje parka, prav tako v parku nista dovoljena potapljanje in ribolov.

MLJET

Narodni park se nahaja na severozahodnem delu istoimenskega otoka, na skrajnem jugu hrvaške obale, zahodno od Dubrovnika. Vsak obiskovalec mora imeti veljavno vstopnico, ki jo je možno kupiti na vhodu v narodni park: Crna Klada (kopenski vhod in meja parka), Pomena in Polače (uvale in male luke v območju narodnega parka). V jezeri narodnega parka je dovoljen samo vstop s plovili na vesla. Sidranje je dovoljeno samo v krajih Pomena in Polače.

Ribolov je prepovedan, z izjemo posebne dovolilnice, ki jo izdajajo v prostorih narodnega parka. Prab tako ni dovoljen na področju Malega in Velikega jezera ter v kanalu Soline. Potapljanje je možno samo ob najavi ure in lokacije potapljanja ter z dovolilnico narodnega parka, ki jo je moč dobiti s predhodnim plačilom le-te.

Potapljanje ni dovoljeno v Malem jezeru.

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

Vir: Hrvaška turistična skupnost

na vrh...

Pomembne telefonske številke

Mednarodna klicna številka za Hrvaško: 385
Prva pomoč: 94
Gasilci: 93
Policija: 92
Pomoč na cesti: 987 (če kličete iz tujine ali mobitela; ++3851 987)
Splošne informacije: 981
Edinstvena številka za nujne primere: 112
Informacije o mestnih in medkrajevnih telefonskih številkah: 988
Informacije o mednarodnih telefonskih številkah: 902
Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520

Hrvaški avto klub (HAK): 01 4640 800; internet: www.hak.hr, e-mail: info@hak.hr.

Informacije o cenah bencina in seznam plinskih postaj: www.ina.hr, www.omv.hr, www.tifon.hr, www.hak.hr.

Na Hrvaškem obstajajo 3 komercialni sistemi brezžične telefonije: T-Mobile (098), VIPnet (091) in TELE 2 (095). Informacije:

T-mobile: 098 1555 Touristinfo (Informacije za tujce)
VIPnet: 091 7799 (Informacije za tujce)
Tele 2: 095 1000 444 Pomoč uporabnikom

V bližini otoških in kopenskih naselij je slišnost dobra, še vedno pa obstajajo področja na morju, ki niso pokrita. V primeru težav z vzpostavitvijo zveze na hrvaškem GSM omrežju, je potrebno stopiti v stik s službo za uporabnike matičnega mobilnega operaterja.

HRVAŠKI ANGELI
Enotna telefonska številka turističnih informacij za celotno Hrvaško: 062 999 999
Za klic iz tujine: +385 62 999 999
Storitev je na voljo v hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

na vrh...

Pomembni pomorski prometni predpisi na Hrvaškem

Nadzor nad izvajanjem reda v pristaniščih in na vseh ostalih delih notranjih morskih voda ter nad teritorialnim morjem RH, izvajajo pooblaščeni uslužbenci Ministrstva in luške kapitanije.

Ob prihodu in odhodu iz pristanišča so ladje, čolni in jahte dolžne na dani znak za zmanjšanje hitrosti, ob mestih kjer se opravljajo obalna ali podvodna dela ter na označenih potapljaških lokacijah, pluti z najmanjšo možno hitrostjo, da valovi, ki jih povzroča plovba, ne bi povzročili škode.

Športne in druge aktivnosti se lahko na plovnih poteh opravljajo samo z odobritvijo kapitanije.

Plovila se pri plovbi ne smejo približati obali in sicer:

čolni na oddaljenosti 300 metrov ladje
jahte na oddaljenosti manjši od 150 m
motorni čolni in jadrnice na oddaljenost, ki je manjša od 50 metrov

Ladje, motorni čolni in jahte lahko izjemoma plujejo tudi na manjši oddaljenosti od obale, z namenom vplovitve v luko in sidrišče ali pristajanja ob obali, če to zahteva lega plovne poti, vendar so pri tem dolžni zmanjšati hitrost v takšni meri, da se lahko brez težav in hitro zaustavijo ali zavijejo.

Čolni na vesla, deske za jadranje in jahanje na valovih, kanuji, kajaki, gondole, sandoline in pedaline lahku plujejo tudi na oddaljenosti manjši od 50 metrov od obale.

U vodnem prostoru poleg plaž morajo jahte in čolni pluti na oddaljenosti večji od 650 metrov od ograje zaščitene plaže, oziroma 150 metrov od obale naravne plaže.

Gliserji in čolni na potisni pogon (kuterji, jet ski, čolni na zračni blazini ipd.) lahko glisirajo samo na oddaljenosti 300 m od obale, na področju na katerem je to dovoljeno.

Področja na katerih je gliserjima in čolnima na potisni pogon prepovedano glisiranje določa in označuje kapitanija.

Jadranje na deski ni dovoljeno na področjih vstopa v pristanišče, na zoženih področjih kjer poteka plovba ladij in čolnov ter znotraj urejenih plaž.

Osebe, ki opravljajo podvodni ribolov ali katero drugo aktivnost pod morjem, morajo v času potapljanja na morski površini za sabo vleči rumen ali oranžen balon, katerega premer ne sme biti manjši od 30 cm.

Z mosrkih objektov na kopnem je prepovedano na kakršenkoli način (radio, vizualno ali zvočno), prav tako pa tudi lastniku ali uporabniku ladijske VHF postaje na plovilu predvajati lažne signale in obvestila o nevarnosti hitrosti in varnosti, kot tudi lažne znake identifi kacije.

Neupoštevanje prometnih predpisov je kaznivo.

na vrh...

Odseki avtocest in mostovi, z uporabo proti plačilu

AC Rijeka - Zagreb,
AC Zagreb - Split,
AC Zagreb - Macelj,
AC Bregana - Zagreb,
AC Zagreb - Županja,
AC Zagreb - Goričan,
AC Rupa - Rijeka,
Istrski Y,
Krški most,
Tunel Učka

na vrh...

Besedila so povzeta po priročniku, ki ga je izdala Hrvaška turistična skupnost.